Misija nemogoče: lahko Celje zadrži Alberta Riero?

Foto: Aleš Fevžer

Kar je delovalo kot rutinska celjska pot do naslova državnih prvakov, se je obrnilo na glavo. Klub iz knežjega mesta bo očitno kmalu ostal brez glavnega trenerja Alberta Riere. Možnosti, da Celjani, čeprav v marsičem izstopajo iz (skromnih) slovenskih nogometnih standardov, Španca zadržijo na svoji klopi, so res zelo majhne.

V poznem torkovem popoldnevu je kot strela z jasnega udarila vest priznanih nemških medijev Bilda in Sky Sportsa, da je Albert Riera kandidat številka ena za prevzem Eintrachta iz Frankfurta, lani tretjeuvrščene ekipe nemške bundeslige.

Zadeva seveda ni iz trte izvita. Prav nasprotno. Kot smo poročali, je možnost, da se sijajni španski trener v naslednjih dneh iz nogometno majhne Slovenije preseli v eno najbolj nogometnih dežel sveta, zelo velika. Ampak, saj veste, kako pravijo. Ni konec, dokler ni konec. In če v Mariboru in Ljubljani držijo pesti, da bi Riera zapustil knežje mesto ter v za Celjane zares nerodnem času zapustil klub, bodo v pisarnah na stadionu Z’Dežele storili vse, da takšen scenarij preprečijo. A nogometna realnost je takšna, da prav veliko manevrov, s katerimi bi Riero zadržali na svoji klopi, niti nimajo.

Celjani so se dolgo uspešno upirali pritiskom

Pritiski na Celjane, naj svojega trenerja prepustijo kakšnemu drugemu, zgodovinsko in finančno večjemu ter močnejšemu klubu, so bili že nekaj tednov zelo intenzivni. Ludogorec, Crvena zvezda, pa tudi moskovski Spartak – vse to so bili resni interesenti za temperamentnega Majorčana, ki pa so ga naposled grofje vendarle nase priklenili z novo pogodbo.

Ta naj bi trajala vse do leta 2028 in je za slovenske razmere absoluten rekord vseh rekordov, kar se tiče finančnih pogojev. A saj veste, kako je s trenerskimi pogodbami. Veliko več je takšnih, ki se končajo pred datumom, zapisanim na papirju, kot takšnih, ki jih nogometni strategi oddelajo do konca.

Čeprav je bila zadeva dobro skrita, se je nemški Frankfurt že nekaj dni smukal okrog Alberta Riere. Da so se pri Eintrachtu ob slovesu Dina Töpmollerja spomnili na Španca, ni veliko presenečenje, saj ima Špančev zastopnik Andy Bara v nemškem nogometu, še posebej pa v Frankfurtu, dobro razvejano svojo mrežo kontaktov.

Ponudba, ki je v Sloveniji ne moreš zavrniti

Za Alberta Riero je vabilo Eintrachta prišlo v precej nerodnem času. Kaj šele za Celje. Priprav na drugi del sezone v Prvi ligi Telemach je konec, v knežjem mestu pa so začeli z grajenjem ekipe, ki bi poleti napadla naskok na elitno ligo prvakov, potem ko so državni naslov ob dvanajstih točkah prednosti pred konkurenti in neomajnim zaupanjem v svojega trenerja v knežjem mestu bolj ali manj že vnaprej podpisali.

A prišla je ponudba, ki spremeni vse. In, roko na srce, ponudba, ki jo Albert Riera ne more zavrniti. Zakaj? Če gledamo strogo finančno, potem Celje Špancu več, kot mu je ponudilo, niti ne more ponuditi. Vseeno pa je znesek, ki ga je na svoj račun prejemal Riera, za ekipo iz vrha bundeslige bolj ali manj ‘mačji kašelj’, ko Frankfurt Majorčanu ponuja okrog 1,5 milijona evrov na sezono.

O nogometnih razlogih verjetno niti ni treba izgubljati besed. Celje igra v slovenski ligi pred nekaj sto, morda tisoč ali dva tisoč gledalci, ko se ta številka poveča le na derbijih in evropskih tekmah. V Sloveniji je nogomet pač absolutno in popolnoma nepomembna tema. Da se ta teden nadaljuje Prva liga Telemach, vedo ob igralcih in strokovnih štabih le še, če malce pretiravamo, njihove mame, tete, očetje in strici.

Odprta vrata evropske elite

Pa Nemčija? Nemčija je ena od zibelk nogometa z elitno bundesligo, v kateri so stadioni nabito polni, tekme pa nogometni praznik. Za nameče Eintracht seveda ni povprečen bundesligaš, ampak ekipa, ki se bori za visoka mesta in je po tretjem mestu v lanski sezoni letos igrala v elitni ligi prvakov, v sezoni 2021/2022 pa je moštvo iz Frankfurta osvojilo naslov v ligi Evropa ter se sezono kasneje uvrstilo v izločilne boje lige prvakov.

Eintracht Frankfurt ni francoski drugoligaš Bordeaux, kamor je Riera ‘ušel’ v jeseni 2023. Niti ni Crvena zvezda, o kateri je sicer resno razmišljal, ali Ludogorec oziroma evropsko neobstoječi moskovski Spartak. Eintracht morda še ni povsem čista ‘špica’ evropskega nogometa, je pa zelo, zelo blizu.

In ker so v nemškem prvoligašu zares odločeni, da bo Riera novi trener moštva, so Celjani postavljeni pred misijo nemogoče. Seveda si Riere ne želijo izpustiti iz rok, a realno gledano – največ, kar lahko dosežejo, in na tem tudi zelo intenzivno delajo, je izpogajanje čim boljše odškodnine za svojega stratega. No, pa tudi raztegnitev časovnice odhoda v Nemčijo, ko so vse moči grofov usmerjene v to, da bi Majorčan še vodil nedeljski štajerski derbi proti Mariboru. Že to bi bil velik pogajalski podvig grofov.

Velika priložnost za Maribor in Olimpijo, a hkrati čast za Celje

Kaj več pa … Enostavno ne gre. Trener ni nogometaš, ki bi ga lahko, če želi oditi iz kluba, postavil na tribuno, da se malce ohladi in si premisli. In ko na tvoja vrata potrka Frankfurt, je to ponudba, ki je trener Celja, kluba v slovenski ligi devetih ekip, četudi z željo po odmevnih rezultatih v Evropi, ne more zavrniti. Pogodbe, besede, obljube, gor ali dol.

Jasno, morebiten, da ne zapišemo verjeten odhod Riere bi v marsičem premešal karte v slovenskem nogometu in v Mariboru, pa tudi Kopru in Olimpiji bi se upravičeno spraševali, ali prvenstvo morda vendarle še ni odločeno. A v prvi vrsti bi bil takšen trenerski prestop velika pohvala in priznanje tudi za Celjane.

Prodati svojega trenerja iz nogometno majhne Slovenije v vrhunski klub bundeslige, to je dosežek brez primere. Tudi v zlatih časih Maribora Zlatka Zahovića so bila takšna trenerska napredovanja utopija. Darko Milanič je resda odšel v bundesligo, a v avstrijsko k Sturmu, ki je bil takrat v veliki senci Salzburga. Skratka, če se takšen trenerski preskok zgodi, bo to velika, zgodovinska stvar za naš nogomet.